Izbor
Telesna nedejavnost povečuje tveganje za raka. Medtem ko pretirana vadba in pretreniranost lahko negativno vplivata na rezultate zdravljenja in kakovost življenja, lahko redna zmerna vadba/telesna dejavnost zagotovi sistemske koristne učinke, kot so izboljšana fiziološka funkcija, zmanjšano tveganje za rak incidenca in ponovitev ter boljša kakovost življenja. Različne študije so odkrile ugodne učinke redne zmerne telesne dejavnosti/vadbe pri rakavih obolenjih, kot so rak dojke, rak endometrija in rak debelega črevesa. Glede na genetsko nastavitev bo morda treba tudi optimizirati vrsto vaj, ki naj bi se jih lotili, da bi izkoristili največje koristi.
Pomanjkanje telesne aktivnosti se je izkazalo kot glavni dejavnik tveganja za številne življenjsko nevarne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter rak. V zadnjih letih ljudje začnejo prepoznavati pomen telesne aktivnosti pri bolnikih z rakom in pri tistih, ki jim grozi rak. Preden preučimo znanstvene dokaze, ki kažejo na isto, najprej osvežimo razumevanje pojmov - telesna aktivnost, vadba in presnovni ekvivalent naloge (MET).
Vadba in telesna dejavnost
Vsako prostovoljno gibanje mišic, ki povzroči porabo energije, lahko na splošno označimo kot telesno aktivnost. Za razliko od vadbe, ki je oblika telesne dejavnosti, ki se nanaša na načrtovane, ponavljajoče se gibe z namenom, da ostanemo zdravi, je telesna aktivnost bolj splošen izraz, ki lahko vključuje celo splošne vsakodnevne dejavnosti našega življenja, kot so opravljanje gospodinjskih opravil, prevoz , ali načrtovane dejavnosti, kot so vadba ali šport.
Nekaj primerov različnih vrst vaj vključuje:
- Aerobne vaje
- Vaje za odpornost
Aerobne vaje se izvajajo za izboljšanje kroženja kisika po krvi in so povezane s povečano hitrostjo dihanja in kardiorespiratorno pripravljenostjo. Nekateri primeri aerobnih vaj vključujejo hitro hojo, tek, kolesarjenje, veslanje.
Vaje za odpornost izvajamo za izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti. Dejavnosti te vaje povzročajo krčenje mišic pred zunanjim uporom in se izvajajo s pomočjo telesne teže (stiski, počepi za noge itd.), Trakov za odpornost ali strojev, uteži ali prostih uteži.
Nekatere vaje so kombinacija obeh, na primer vzpenjanje po stopnicah. Medtem ko so nekatere vaje osredotočene na izboljšanje prožnosti, kot sta blago raztezanje in Hatha joga, so nekatere usmerjene na ravnotežje, kot sta joga in Tai Chi.
Presnovni ekvivalent naloge (MET)
Presnovni ekvivalent naloge ali MET je mera, ki se uporablja za označevanje intenzivnosti telesne aktivnosti. To je stopnja, s katero oseba porabi energijo glede na maso te osebe, medtem ko izvaja določeno fizično aktivnost v primerjavi z referenco, ki ustreza energiji, porabljeni, ko sedi v mirovanju. 1 MET je približno stopnja energije, ki jo porabi oseba, ki sedi v mirovanju. Lahke telesne dejavnosti porabijo manj kot 3 MET, dejavnosti zmerne intenzivnosti porabijo 3 do 6 MET, močne dejavnosti pa 6 ali več MET.
Živila za uživanje po diagnozi raka!
Noben rak ni enak. Presegajte običajne prehranske smernice za vse in samozavestno sprejemajte odločitve o hrani in dodatkih.
Pomen telesne aktivnosti / vadbe pri raku
V zadnjih letih je vse več dokazov, ki kažejo, da lahko telesna aktivnost / vadba vpliva na vse stopnje potovanja bolnika z rakom.
Znanstveni dokazi potrjujejo, da lahko telesna aktivnost in redne vaje med zdravljenjem raka in tudi po zaključku zdravljenja pomagajo izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom z nadzorom utrujenosti zaradi raka, izboljšanjem kardiorespiratorne in mišične kondicije. Redne vaje bolnikov, ki so pod paliativno oskrbo, lahko pomagajo tudi pri nadzoru utrujenosti zaradi raka, ohranjanju telesne funkcije in izboljšanju zdravja kosti.
Združenje prostočasne telesne dejavnosti s tveganjem za 26 vrst raka
V študiji, ki jo je leta 2016 objavila JAMA Internal Medicine, je Steven C. Moore z Nacionalnega inštituta za raka, Bethesda in soavtorji ovrednotil podatke o telesni aktivnosti, ki so jih sami poročali iz 12 potencialnih ameriških in evropskih kohort od leta 1987 do 2004, da bi razumeli povezavo med telesno dejavnost in pojavnost 26 različnih vrst raka. Študija je vključila skupno 1.4 milijona udeležencev in 186,932 primerov raka. (Steven C Moore et al., JAMA Intern Med., 2016)
Študija je pokazala, da so bili tisti z višjo stopnjo telesne aktivnosti v primerjavi z nižjo stopnjo povezani z zmanjšanim tveganjem za 13 od 26 rakov, s 42% zmanjšanim tveganjem za adenokarcinom požiralnika, 27% zmanjšanim tveganjem za raka na jetrih, 26% zmanjšanim tveganjem za pljučni rak, 23% zmanjšano tveganje za nastanek raka ledvic, 22% zmanjšano tveganje za raka želodca, 21% zmanjšano tveganje za raka endometrija, 20% zmanjšano tveganje za mieloično levkemijo, 17% zmanjšano tveganje za mielom, 16% zmanjšano tveganje za raka debelega črevesa , 15% zmanjšano tveganje za nastanek raka glave in vratu, 13% zmanjšano tveganje za nastanek raka na danki, 13% zmanjšano tveganje za nastanek raka mehurja in 10% manjše tveganje za nastanek raka dojke. Povezave so ostale enake ne glede na dejavnike, kot je telesna teža. Status kajenja je spremenil povezavo s pljučnim rakom, ne pa tudi z drugimi vrstami raka, povezanimi s kajenjem.
Skratka, prostočasna telesna dejavnost je bila povezana z manjšim tveganjem za 13 različnih vrst raka.
Združenje rekreativne telesne dejavnosti / vadbe s smrtnostjo in ponovitvami pri preživelih raku dojk
Študija, ki so jo opravili raziskovalci z Nacionalne in Kapodistrijske univerze v Atenah v Grčiji in Univerze v Milanu v Italiji, je ocenila povezanost telesne aktivnosti po diagnozi raka dojke s smrtnostjo zaradi vseh vzrokov, smrtnostjo zaradi raka dojke in / ali ponovitvijo raka dojke. Analiza je vključevala 10 opazovalnih študij, ugotovljenih z iskanjem Pubmed do novembra 2017. Med povprečnim spremljanjem od 3.5 do 12.7 leta je bilo poročanih o 23,041 preživelih raku dojke, 2,522 smrtnih primerih iz vseh vzrokov, 841 smrtnih primerih zaradi raka dojke in 1,398 ponovitev . (Maria-Eleni Spei et al, Breast., 2019)
Študija je pokazala, da imajo ženske z visoko telesno aktivnostjo v primerjavi z ženskami z zelo nizko rekreacijsko telesno aktivnostjo manjše tveganje za smrt zaradi vseh vzrokov, rak dojke in manjše tveganje za ponovitev.
Povezava med telesno aktivnostjo pred in po diagnozi ter preživetjem raka endometrija
Možna kohortna študija v Alberti v Kanadi, ki so jo opravili raziskovalci iz zdravstvenih služb Alberte, Univerze v Calgaryju in Univerze v Alberti v Kanadi ter Univerze v Novi Mehiki, na 425 ženskah, ki so jim med letoma 2002 in 2006 diagnosticirali rak endometrija in opazovali do leta 2019 ocenili povezavo med telesno aktivnostjo pred in po diagnozi ter preživetjem preživelih z rakom endometrija. Po povprečnem spremljanju 14.5 let je bilo 60 smrtnih primerov, vključno z 18 smrtnimi primeri zaradi raka endometrija in 80 dogodkov preživetja brez bolezni. (Christine M Friedenreich et al., J Clin Oncol., 2020)
Študija je pokazala, da je bila večja rekreativna telesna aktivnost pred diagnozo pomembno povezana z izboljšanim preživetjem brez bolezni, ne pa tudi s celotnim preživetjem; in višja rekreativna telesna aktivnost po diagnozi je bila močno povezana tako z izboljšanim preživetjem brez bolezni kot s celotnim preživetjem. Tisti, ki so vzdrževali visoko raven rekreativne telesne aktivnosti od pred diagnoze do diagnoze, so izboljšali preživetje brez bolezni in celotno preživetje v primerjavi s tistimi, ki so vzdrževali zelo nizko raven telesne aktivnosti.
Vpliv strukturirane vadbe/usposabljanja za telesno aktivnost na kakovost življenja pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke
Študija raziskovalcev z različnih univerz v Avstriji, imenovana študija ABCSG C07-EXERCISE, je ocenila izvedljivost enoletne vadbe/telesne dejavnosti po adjuvantni kemoterapiji pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke. Ti bolniki so družbeno delovanje, čustveno delovanje, finančni vpliv, nespečnost in drisko dosegli veliko slabše kot nemško splošno prebivalstvo. (Gudrun Piringer et al, Integr Cancer Ther., Januar-december 1)
Študija je pokazala, da so po enem letu strukturiranega vadbe poročali o velikih izboljšavah na področju socialnega delovanja; poročajo o zmernih izboljšavah zaradi bolečin, driske, finančnega vpliva in okusa; in rahlo izboljšanje telesnega in čustvenega delovanja ter globalne kakovosti življenja.
Raziskovalci so ugotovili, da je enoletno organizirano usposabljanje/telesna dejavnost pri lokalno napredovalih bolnikih z rakom debelega črevesa/danke po adjuvantni kemoterapiji izboljšalo družbeno, telesno in čustveno delovanje ter kakovost življenja na svetovni ravni.
Ali so dolge ure intenzivne vaje visoke intenzivnosti potrebne bolnikom z rakom ali tistim z večjim tveganjem za raka?
Vse zgornje študije vsekakor kažejo, da lahko telesna aktivnost in redne vaje zmanjšajo tveganje za nastanek raka, izboljšajo pa tudi preživetje in kakovost življenja, zmanjšajo tveganje za smrt in ponovitev pri bolnikih z rakom in preživelih. Vendar to ne pomeni, da je treba izkoristiti zelo dolge ure močne in intenzivne vadbe, da izkoristite te prednosti. Dejansko lahko dolge ure intenzivnih intenzivnih vaj celo škodijo kot koristijo. Skratka, fizična neaktivnost ali dolgo urno intenzivno vadbo morda ne bosta koristna.
Ena najpogostejših teorij, ki podpirajo to dejstvo o vplivu telesne dejavnosti / vadbe na tveganje za nastanek raka ali rezultate pri bolnikih z rakom, je teorija hormeze.
Vadba in Hormesis
Hormeza je proces, pri katerem se pri izpostavljenosti naraščajočim količinam določenega stanja opazi dvofazni odziv. Med hormezo nizki odmerek kemičnega sredstva ali okoljski dejavnik, ki bi lahko škodoval pri zelo velikih odmerkih, povzroči prilagodljiv blagodejni učinek na organizem.
Medtem ko sedeči življenjski slog in telesna neaktivnost povečujeta oksidativni stres, prekomerna vadba in pretreniranost pa škodujeta oksidativnemu stresu, zmerna raven redne vadbe lahko s prilagoditvijo zmanjša oksidativni izziv telesa. Začetek in napredovanje raka je povezano z oksidativnim stresom, saj lahko oksidativni stres poveča poškodbe DNA, variabilnost genoma in širjenje rakavih celic. Redna zmerna vadba in telesna aktivnost lahko zagotavljata sistemske koristne učinke, kot so izboljšana fiziološka funkcija, zmanjšano tveganje za raka in boljša kakovost življenja.
Povezava med telesno aktivnostjo / vadbo in tveganjem za raka na prebavnem sistemu
Nedavna metaanaliza Šanghajske univerze za tradicionalno kitajsko medicino, Naval Medical University v Šanghaju in Šanghajske univerze za šport na Kitajskem je na podlagi 47 študij, ugotovljenih z iskanjem literature v spletu, ocenila učinek telesne aktivnosti na različne vrste prebavnega sistema. zbirke podatkov, kot so PubMed, Embase, Web of Science, Cochrane Library in Kitajska nacionalna infrastruktura znanja. Študija je vključila skupaj 5,797,768 udeležencev in 55,162 primerov. (Fangfang Xie et al., J Sport Health Sci., 2020)
Študija je pokazala, da imajo ljudje z visoko telesno aktivnostjo v primerjavi z osebami z zelo nizko telesno aktivnostjo zmanjšano tveganje za rak prebavnega sistema, z 19% zmanjšano tveganje za nastanek raka debelega črevesa, 12% znižano tveganje za rak rektuma, 23% znižano tveganje za kolorektalno bolezen raka, 21% zmanjšalo tveganje za nastanek raka žolčnika, 17% zmanjšalo tveganje za raka želodca, 27% zmanjšalo tveganje za raka jeter, 21% zmanjšalo tveganje za raka orofaringeala in 22% zmanjšalo tveganje za raka trebušne slinavke. Te ugotovitve so veljale tako za študije obvladovanja primerov kot tudi za bodoče kohortne študije.
Metaanaliza 9 študij, ki so poročale o nizki, zmerni in visoki ravni telesne aktivnosti, je tudi pokazala, da je v primerjavi s tistimi z zelo nizko telesno aktivnostjo zmerna telesna aktivnost zmanjšala tveganje za raka na prebavnem sistemu. Zanimivo pa je, da se je v primerjavi s tistimi z zmerno telesno aktivnostjo zvišala telesna aktivnost, ki je nekoliko povečala tveganje za nastanek raka prebavnega sistema.
Ugotovitve kažejo, da čeprav so telesna aktivnost in redne vaje v zmernih koncentracijah pomembne za zmanjšanje tveganja za nastanek raka, lahko dolge ure intenzivnih vaj povečajo tveganje za raka.
Povezava med telesno aktivnostjo / vadbo in preživetjem po diagnozi raka dojke
Študija, ki so jo opravili raziskovalci iz bolnišnice Brigham and Women's Hospital in Harvard Medical School v Bostonu, je ocenila, ali je telesna aktivnost / gibanje žensk z rakom dojke zmanjšalo tveganje za smrt zaradi raka dojke v primerjavi z bolj sedečimi ženskami. V študiji so bili uporabljeni podatki 2987 medicinskih sester, registriranih v študiji zdravstvenega varstva medicinskih sester, ki so bile med letoma 1984 in 1998 diagnosticirane z rakom dojk I, II ali III in so bile spremljane do smrti ali junija 2002. (Michelle D Holmes in drugi, JAMA., 2005)
Študija je pokazala, da je bilo v primerjavi z ženskami, ki so se ukvarjale z manj kot 3 MET-urami (enakovredno hoji s povprečno hitrostjo od 2 do 2.9 mph na uro) na teden telesne aktivnosti / vadbe, tveganje za smrt za 1% manj od raka dojke za tiste, ki so bili vključeni v 20 do 3 MET-ure na teden; 8.9% zmanjšano tveganje za smrt zaradi raka dojke za tiste, ki so bili vključeni v 50 do 9 MET ur na teden; 14.9% zmanjšalo tveganje za smrt zaradi raka dojke pri tistih, ki so bili vključeni v 44 do 15 MET ur na teden; in 23.9% zmanjšalo tveganje za smrt zaradi raka dojke pri tistih, ki so bili vključeni v 40 ali več MET ur na teden, zlasti pri ženskah s hormonsko odzivnimi tumorji.
Študija je pokazala, da lahko telesna aktivnost/vadba po diagnozi raka dojke zmanjša tveganje smrti zaradi te bolezni. Največja korist se je pojavila pri prsih rak ženske, ki so hodile 3 do 5 ur na teden s povprečnim tempom in ni bilo povečane koristi zaradi večje porabe energije z bolj intenzivno vadbo.
Povezava med telesno aktivnostjo in tveganjem za nastanek raka endometrija
Študija, ki so jo opravili raziskovalci z Univerze v Washingtonu na šoli za javno zdravje in Fred Hutchinson Center za raziskave raka v Washingtonu in Brigham ter Ženska bolnišnica in Harvard Medical School v Bostonu, je ocenila povezavo med telesno aktivnostjo in rakom endometrija. V študiji so bili uporabljeni podatki 71,570 žensk iz zdravstvene študije medicinskih sester. V obdobju spremljanja od 1986 do 2008 so poročali o 777 invazivnih rakih endometrija. (Mengmeng Du et al, Int J Cancer., 2014)
V primerjavi z < 3 MET-ur/teden (<1 uro/teden hoje) so imele ženske, ki so se nedavno ukvarjale z zmernimi količinami skupne rekreativne dejavnosti (9 do <18 MET-ur/teden), za 39 % manjše tveganje za raka endometrija in tiste ki so se nedavno ukvarjale z velikimi količinami skupne rekreacijske dejavnosti (≥27 MET-ur/teden), so imele 27 % manjše tveganje za endometrij rak.
Med ženskami, ki niso izvajale nobene močne dejavnosti, je bila nedavna hoja povezana s 35% manjšim tveganjem (≥3 v primerjavi z <0.5 ure na teden), hitrejši tempo hoje pa je bil neodvisno povezan z zmanjšanjem tveganja. Večja nedavna telesna aktivnost z zmerno dolgotrajnimi in intenzivnimi aktivnostmi, kot je hoja, lahko zmanjša tveganje za raka endometrija. Tisti, ki so se v zadnjem času ukvarjali z veliko rekreacijskimi aktivnostmi, so imeli nekoliko večje tveganje za raka endometrija v primerjavi z tistimi, ki so se ukvarjali z zmernimi aktivnostmi.
zaključek
Različne študije so odkrile koristne učinke redne zmerne telesne dejavnosti/vadbe pri rakavih obolenjih, kot so rak dojke, rak endometrija in rak prebavnega sistema, kot je rak debelega črevesa in danke. Številne študije so tudi pokazale, da telesna nedejavnost lahko poveča tveganje za rak pretirana vadba in prekomerna vadba lahko negativno vplivata na rezultate zdravljenja in kakovost življenja, redna zmerna vadba in telesna dejavnost lahko zagotovita sistemske koristne učinke, kot so izboljšana fiziološka funkcija, zmanjšano tveganje za raka in boljša kakovost življenja. Glede na naše genetske nastavitve bomo morda morali optimizirati tudi vrste vaj, ki jih izvajamo, da bomo izkoristili kar največ koristi. Telesna dejavnost in vaje imajo pomemben vpliv na vseh stopnjah potovanja bolnika z rakom.
Kakšno hrano jeste in katere dodatke jemljete, se odločite sami. Vaša odločitev mora vključevati razmislek o genskih mutacijah raka, o raku, tekočih zdravilih in dodatkih, morebitnih alergijah, podatkih o življenjskem slogu, teži, višini in navadah.
Načrtovanje prehrane za rak iz addona ne temelji na internetnih iskanjih. Za vas avtomatizira odločanje na podlagi molekularne znanosti, ki so jo izvedli naši znanstveniki in inženirji programske opreme. Ne glede na to, ali želite razumeti osnovne biokemične molekularne poti ali ne - za načrtovanje prehrane pri raku je potrebno razumevanje.
Začnite ZDAJ s svojim načrtovanjem prehrane tako, da odgovorite na vprašanja o imenu raka, genetskih mutacijah, tekočih zdravilih in dopolnilih, morebitnih alergijah, navadah, življenjskem slogu, starostni skupini in spolu.
Personalizirana prehrana za raka!
Rak se s časom spreminja. Prilagodite in spremenite svojo prehrano na podlagi indikacije raka, zdravljenja, življenjskega sloga, preferenc hrane, alergij in drugih dejavnikov.
Bolniki z rakom se pogosto srečujejo z različnimi neželeni učinki kemoterapije ki vplivajo na kakovost njihovega življenja in skrbijo za alternativne načine zdravljenja raka. Ob pravilna prehrana in dodatki, ki temeljijo na znanstvenih premislekih (izogibanje ugibanju in naključnemu izbiranju) je najboljše naravno zdravilo za raka in neželene učinke, povezane z zdravljenjem.