Ali lahko uživanje celih zrn zmanjša tveganje za nastanek raka?

Izbor

Da ostanemo zdravi in ​​izkoristimo različne prehranske koristi, bi morali v naši vsakodnevni prehrani zamenjati kruh in tortilje iz rafinirane žitne moke s tistimi iz celih zrn, kot sta koruza in pšenica, ki sta dober vir prehranskih vlaknin, B vitamini, minerali, beljakovine in ogljikovi hidrati. Več opazovalnih kohortnih študij kaže, da je za razliko od vnosa rafiniranih žit (kot je rafinirana pšenica) vnos polnozrnatih žit kot del prehrane lahko povezan z zmanjšanim tveganjem za različne vrste raka, vključno z rakom debelega črevesa in danke, želodca, požiralnika, dojke, prostate (pri Afroameričanih in evropski Američani), raka jeter in trebušne slinavke. Vendar pa morda ni pomembne povezave med vnosom polnozrnatih žitaric in tveganjem za endometrij in prostato rak v danskem prebivalstvu.

Zrna se imenujejo majhna, trda, suha semena travnatih rastlin, ki so lahko pritrjena na lupino ali sadno plast ali ne. Pridelana zrna so del človeške prehrane že tisoče let. To so pomemben vir različnih hranil, vključno Vlakno, Vitamini skupine B, kot so tiamin, riboflavin, niacin in folati ter minerali, kot so železo, magnezij in selen.

Različne vrste zrn

Obstajajo različne vrste zrn v različnih oblikah in velikostih. 

cela zrna

Polnozrnata žita so nerafinirana zrna, kar preprosto pomeni, da se njihovi otrobi in kalčki ne odstranijo z mletjem in se hranila ne izgubijo s predelavo. Polnozrnata žita vsebujejo vse dele zrn, vključno z otrobi, kalčki in endospermom. Nekateri primeri polnozrnatih žit vključujejo ječmen, rjavi riž, divji riž, tritikale, sirek, ajda, bulgur (razpokana pšenica), proso, kvinoja in ovsena kaša. Ti so boljši vir prehranskih vlaken, beljakovin, ogljikovih hidratov, hranil, vključno z minerali, kot so selen, kalij, magnezij in vitamini B, ter bolj zdravi in ​​se uporabljajo za pripravo živil, kot so kokice, kruh iz polnozrnate moke, tortilja (koruza) tortilje), testenine, krekerji in različne vrste prigrizkov.

Rafinirana zrna

Za razliko od celih zrn se rafinirana zrna predelajo ali zmeljejo, tako da se odstranijo otrobi in kalčki, kar jim daje polirano teksturo z daljšim rokom uporabnosti. Postopek rafiniranja odstranjuje različna hranila skupaj s prehranskimi vlakni. Nekateri primeri rafiniranih zrn vključujejo beli riž, beli kruh in belo moko. Rafinirana žitna moka se uporablja tudi za pripravo različnih živil, vključno s kruhom, tortiljo, testeninami, krekerji, prigrizki in sladicami. 

Zdravstvene koristi polnozrnate hrane

Polnozrnata žita so že nekaj časa del raziskav in znanstveniki so ugotovili številne zdravstvene koristi polnozrnatih izdelkov in polnozrnatih izdelkov. Za razliko od rafiniranih zrn imajo polnozrnati z visoko vsebnostjo prehranskih vlaken in hranil, vključno s prehranskimi vlakni, vitamini B, vključno z niacinom, tiaminom in folati, minerali, kot so cink, železo, magnezij in mangan, beljakovine, ogljikovi hidrati in antioksidanti, vključno s fitinsko kislino, lignani. , ferulinska kislina in žveplove spojine.

Splošne zdravstvene koristi polnozrnatih žit vključujejo:

• Zmanjšano tveganje za bolezni srca
• Zmanjšano tveganje za možgansko kap 
• Zmanjšano tveganje za diabetes tipa 2
• Boljši nadzor teže
• Zmanjšana vnetje

Obstaja veliko vprašanj, povezanih s prehrano, ki jih danes v spletu običajno iščemo, na primer: »Tortilja iz koruze / polnozrnate ali rafinirane moke (kot je rafinirana pšenica) - katera je bolj zdrava - katera ima večjo hranilno vrednost - vsebnost ogljikovih hidratov v tortilji «in tako naprej.

Odgovor je jasen. Da bi ostali zdravi, bi morali v svoji vsakdanji prehrani / prehrani začeti nadomeščati tortiljo iz rafiniranega zrna (kot je rafinirana pšenična) moka s koruzo / polnozrnato žito, za katero je znano, da je bolj hranljiva in vsebuje prehranske vlaknine, vitamine B, minerale, beljakovine in ogljikovi hidrati.

Poraba celotnega zrna in tveganje za nastanek raka

Polnozrnata žita so odličen vir prehranskih vlaken, hkrati pa imajo visoko hranilno vrednost, in so zelo zanimiva za raziskovalce po vsem svetu. Številni med njimi so ocenili tudi povezavo med porabo polnozrnatih žit in tveganjem za različne vrste raka. Nekatere kohortne in opazovalne študije, povezane s to temo, so opisane spodaj.

Poraba polnozrnatega žita in rak prebavnega trakta

Študija, ki ocenjuje povezavo s kolorektalnim rakom, rakom želodca in rakom požiralnika.

V študiji, objavljeni leta 2020, so raziskovalci iz Henana na Kitajskem ocenili povezavo med vnosom celih zrn in tveganjem za prebavni trakt. Za to so do marca 2020 pridobivali podatke z iskanjem literature v različnih zbirkah podatkov in uporabili 34 člankov, ki so poročali o 35 študijah. Od tega je bilo 18 študij raka debelega črevesa in danke, 11 študij raka želodca in 6 študij raka požiralnika in je vključevalo 2,663,278 udeležencev in 28,921 primerov. (Xiao-Feng Zhang et al, Nutr J., 2020)

Študija je pokazala, da imajo lahko udeleženci z največjim vnosom v primerjavi s tistimi z najmanjšim vnosom polnozrnatih občutno zmanjšanje raka debelega črevesa in danke, raka želodca in raka požiralnika. Ugotovili so tudi, da ameriška populacija ni pokazala bistvenega zmanjšanja raka želodca z velikim vnosom polnozrnatih žit.

Študija, ki ocenjuje povezavo z rakom debelega črevesa in danke

V študiji, objavljeni leta 2009, so raziskovalci, večinoma iz Brazilije, iz različnih baz podatkov do 11. decembra 1,719,590 identificirali 25 kohortnih študij s skupno 76 udeleženci med 31. in 2006. letom starosti, da bi ocenili učinkovitost celih zrn pri preprečevanju kolorektalnega raka na podlagi podatkov iz vprašalnikov o pogostosti hrane. V analizo so bile vključene študije, ki so poročale o porabi polnozrnatih žit, vlaknin polnozrnatih žit ali polnozrnatih žit. V obdobju spremljanja od 6 do 16 let je 7,745 oseb razvilo kolorektalni rak. (P Haas in sod., Int J Food Sci Nutr., 2009)

Študija je pokazala, da je velika poraba polnozrnatih žit (namesto rafiniranih zrn, kot je rafinirana pšenica) lahko povezana z manjšim tveganjem za razvoj kolorektalnega raka.

Študija, ki ocenjuje povezavo z rakom želodca 

1. V študiji, objavljeni leta 2020, so raziskovalci z univerze Jinan na Kitajskem ocenili povezavo med uživanjem polnozrnatih žit in tveganjem za nastanek raka želodca na podlagi podatkov, pridobljenih iz 19 študij, ugotovljenih z iskanjem literature v bazah podatkov, kot so PubMed, Embase, Web of Science, Knjižnica Cochrane in kitajske zbirke podatkov. Študija je pokazala, da lahko zelo visok vnos polnozrnatih žit ščiti pred rakom želodca. Ugotovili pa so, da lahko uživanje rafiniranih žit (kot je rafinirana pšenica) poveča tveganje za raka želodca, tveganje pa se poveča s povečanjem vnosa rafiniranih zrn. (Tonghua Wang idr., Int J Food Sci Nutr., 2020)
2. V študiji, objavljeni leta 2018, so raziskovalci z univerze Sichuan v Chengduju na Kitajskem pridobili podatke z iskanjem literature v zbirkah podatkov, kot so PubMed, EMBASE, Web of Science, MEDLINE in Cochrane Library do oktobra 2017, ki je vključevala 530,176 udeležencev, da bi ocenili povezava med žiti, polnozrnatimi ali rafiniranimi žiti in tveganjem za želodčne rak. Študija je pokazala, da lahko večji vnos polnozrnatih in manjši vnos rafiniranih žit (kot je rafinirana pšenica), ne pa žitaric, zmanjša tveganje za nastanek raka na želodcu. (Yujie Xu et al, Food Sci Nutr., 2018)

Študija, ki ocenjuje povezavo z rakom požiralnika 

V študiji, objavljeni leta 2015, so raziskovalci z Norveške, Danske in Švedske ocenili povezavo med uživanjem polnozrnatega zrna in tveganjem za raka požiralnika. Norveška, Švedska in Danska s 3 člani, vključno s 113,993 primeri, in povprečno obdobje spremljanja 112 let. Študija je pokazala, da so udeleženci z največjim vnosom v primerjavi z tistimi z najnižjim vnosom polnozrnatih za 11% zmanjšali rak požiralnika. (Guri Skeie idr., Eur J Epidemiol., 45)

Študija je zaključila, da lahko uživanje polnozrnatih žit, zlasti vključitev polnozrnate pšenice v prehrano, zmanjša tveganje za raka požiralnika.

Poraba celotnega zrna in tveganje za nastanek raka trebušne slinavke

V študiji, objavljeni leta 2016, so raziskovalci s Kitajske podatke z iskanjem literature pridobivali v bazah podatkov, kot so zbirke podatkov PubMed, Embase, Scopus in Cochrane, za obdobje od januarja 1980 do julija 2015, ki je vključevala 8 študij, da bi ocenili povezavo med polnozrnatimi zrni. uživanje in tveganje za nastanek raka trebušne slinavke. Študija je pokazala, da je visok vnos celih zrn lahko povezan z manjšim tveganjem za nastanek raka trebušne slinavke. Vendar pa so raziskovalci predlagali več študij, da bi zagotovili, da so te ugotovitve bolj trdne. (Qiucheng Lei in sod., Medicina (Baltimore)., 2016)

Poraba celotnega zrna in tveganje za nastanek raka dojk

V študiji, objavljeni leta 2018, so raziskovalci iz Kitajske in ZDA do aprila 2017 podatke dobili z iskanjem literature v bazah podatkov, kot so PubMed, Embase, zbirke podatkov Cochrane knjižnice in Google Scholar, ki je vključevala 11 študij s 4 kohortami in 7 študijami nadzora primerov, ki vključujejo 1,31,151 udeležencev in 11,589 primerov raka dojke, da bi ocenili povezavo med vnosom polnozrnatih žit in tveganjem za raka dojke. (Yunjun Xiao et al, Nutr J., 2018)

Študija je pokazala, da velik vnos polnozrnatih žit lahko zmanjša tveganje za nastanek raka dojke. Ker pa so to povezavo opazili le v študijah nadzora primerov, ne pa tudi v kohortnih študijah, so raziskovalci za potrditev teh ugotovitev predlagali obsežnejše kohortne študije.

Poraba celotnega zrna in tveganje za raka endometrija

V študiji, objavljeni leta 2012, so raziskovalci ocenili povezavo med polnovrednimi žitaricami in vnosom prehranskih vlaknin ter tveganjem za nastanek raka endometrija z uporabo vprašalnikov, pridobljenih iz danske kohortne študije Diet, Cancer and Health, ki je vključevala 24,418 žensk, starih od 50 do 64 let, ki so bile vpisane med 1993 in 1997, od tega 217 z diagnozo raka endometrija. (Julie Aarestrup et al, Nutr Cancer., 2012)

Študija ni odkrila nobene povezave med vnosom polnozrnatih žit ali prehranskih vlaknin in incidenco raka endometrija.

Poraba celotnega zrna in tveganje za raka na prostati

1. V študiji, objavljeni leta 2011, so raziskovalci ocenili povezavo med vnosom polnozrnatih zrn in tveganjem za nastanek raka na prostati z uporabo podatkov na podlagi vprašalnikov, pridobljenih iz danske kohortne študije Diet, Cancer and Health, ki je vključevala 26,691 moških, starih med 50 in 64 let. Med medianim spremljanjem 12.4 leta so poročali o 1,081 primerih raka prostate. Študija je pokazala, da večji vnos celotnih ali specifičnih izdelkov iz polnozrnatih zrn morda ni povezan s tveganjem za nastanek raka prostate pri populaciji danskih moških v srednjih letih. (Rikke Egeberg in sod., Rak povzroča nadzor., 2011)
2. V študiji, objavljeni leta 2012, so raziskovalci ocenili povezavo med vnosom polnozrnatih zrn in tveganjem za nastanek raka na prostati pri 930 Afroamerikancih in 993 Evropejcih v populacijski študiji primera, imenovani Projekt za rak prostate Severna Karolina-Louisiana ali študija PCaP. Študija je pokazala, da je vnos polnozrnatih zrn (za razliko od rafiniranega zrna, kot je rafinirana pšenica) lahko povezan z manjšim tveganjem za nastanek raka prostate tako pri Afroamerikancih kot pri evropskih Američanih. (Fred Tabung in sod., Rak prostate, 2012)

Poraba celotnega zrna in tveganje za nastanek raka na jetrih

V študiji, objavljeni leta 2019, so raziskovalci ovrednotili povezavo med vnosom polnozrnatih žitaric in tveganjem za nastanek raka na jetrih z uporabo podatkov iz vprašalnika, pridobljenih od 1,25455 udeležencev, vključno s 77241 ženskami in 48214 moškimi s povprečno starostjo 63.4 leta v 2 kohortah Nurses' Health. Študija in študija spremljanja zdravstvenih delavcev pri odraslih v ZDA. Med povprečnim spremljanjem 24.2 let, 141 jeter rak ugotovljenih primerov. (Wanshui Yang et al, JAMA Oncol., 2019)

Študija je pokazala, da je povečan vnos polnozrnatih žit (namesto rafiniranih zrn, kot je rafinirana pšenica) ter po možnosti žitnih vlaken in otrobov kot del prehrane lahko povezan z manjšim tveganjem za nastanek raka na jetrih pri odraslih v ZDA.

zaključek 

Ugotovitve iz večine opazovalnih študij kažejo, da je za razliko od vnosa rafiniranih žit (kot je rafinirana pšenica) vnos polnozrnatih žit lahko povezan z zmanjšanim tveganjem za raka, vključno z rakom debelega črevesa in danke, želodca, požiralnika, dojk, prostate (pri Afroameričanih in Evropejcih). ), jetra in trebušna slinavka rak. Vendar študija, objavljena leta 2012, ni našla nobene povezave med vnosom polnozrnatih žit in tveganjem za raka endometrija in prostate pri danskem prebivalstvu. 

Da bi ostali zdravi in ​​zmanjšali tveganje za nastanek raka, bi morali začeti v vsakdanji prehrani / prehrani zamenjati kruh in tortiljo iz rafinirane žitne moke (kot je rafinirana pšenična moka) s tistimi iz polnozrnatih žit, kot so pšenica, rž, ječmen in koruza. bogata s prehranskimi vlakninami, vitamini B, minerali, beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Upoštevajte pa, da čeprav polnozrnati izdelki veljajo za zdrava in so glavni vir vlaken, b-vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov, hrana iz polnozrnate moke ali koruzne tortilje morda ne bo primerna za ljudi z občutljivostjo na gluten in razdražljivost črevesni sindrom (IBS).

Kakšno hrano jeste in katere dodatke jemljete, se odločite sami. Vaša odločitev mora vključevati razmislek o genskih mutacijah raka, o raku, tekočih zdravilih in dodatkih, morebitnih alergijah, podatkih o življenjskem slogu, teži, višini in navadah.

Načrtovanje prehrane za rak iz addona ne temelji na internetnih iskanjih. Za vas avtomatizira odločanje na podlagi molekularne znanosti, ki so jo izvedli naši znanstveniki in inženirji programske opreme. Ne glede na to, ali želite razumeti osnovne biokemične molekularne poti ali ne - za načrtovanje prehrane pri raku je potrebno razumevanje.

Začnite ZDAJ s svojim načrtovanjem prehrane tako, da odgovorite na vprašanja o imenu raka, genetskih mutacijah, tekočih zdravilih in dopolnilih, morebitnih alergijah, navadah, življenjskem slogu, starostni skupini in spolu.

• Liposarkom - sarkom mehkega tkiva: simptomi, zdravljenje in prehrana
• Vnos prehranskih vlaken in tveganje za nastanek raka
• Ali pitje kave lahko poveča tveganje za raka?
• Ali lahko povečana poraba oreščkov poveča tveganje za rak požiralnika in želodca?
• Dieta za zmanjšanje tveganja za raka na prostati in izboljšanje rezultatov zdravljenja